Ko govorimo o kakovosti geoprostorskih podatkov, se med drugim sprašujemo, kako verodostojno in zanesljivo ti podatki predstavljajo resnični svet. Večja ko je ta razlika, slabša je kakovost podatkov in s tem je manjša tudi dejanska vrednost teh podatkov. Obstaja več meril za ponazoritev kakovosti, med njimi sta tudi geometrična točnost in geometrična natančnost, vendar moramo znati razlikovati med obema pojmoma.

Točnost (ang. accuracy) je na področju znanosti, tehnike in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) vrednost. Točnost nam torej pomeni verodostojnost merjene ali izračunane količine. V primeru geoprostorskih podatkov je točnost merilo, koliko se podatki npr. na načrtu (npr. geografski položaj) ujemajo z vrednostmi v resničnem svetu.

Natančnost (ang. precision) pa je stopnja, za katero nadaljnje meritve ali izračuni kažejo enake ali podobne rezultate. Natančnost nam torej pomeni, s kakšno ponovljivostjo lahko dosežemo enak ali podoben rezultat merjene ali izračunane količine.

Rezultati izračunov ali meritev so lahko točni, ne pa natančni, so lahko natančni, ne pa točni, so lahko oboje ali pa so hkrati nenatančni in netočni. Rezultat je veljaven, če je hkrati točen in natančen.

Razliko med pojmoma točnost in natančnost lahko dobro ilustriramo na primeru tarče. V tej ilustraciji nam meritve predstavljo puščice, ki jih izstrelimo v tarčo. Točnost opisuje, kako blizu sredine so puščice zadele tarče. Puščice, ki so bližje sredini tarče, so bolj točne. Medtem pa nam natančnost opisuje, kako medsebojno blizu so puščice zadele. Če so vse puščice zbrane tesno skupaj, je šop natančen, saj so vse puščice zbrane na (skoraj) istem mestu. To mesto pa ni nujno blizu sredine tarče, kar pomeni, da je bilo streljanje natančno, ne pa tudi točno.