Brezpilotno letalo senseFly eBee, ki ga uporablja Geavis, vzleti iz roke operaterja. Vzlet usmerimo proti vetru, da omejimo potrebno zemeljsko hitrost (t.i. ground velocity). Programska oprema letala vzletno točko samodejno določi tudi kot lokacijo za primer prisilnega pristanka (t.i. home waypoint), zato mora biti okolica v radiju 40 m okoli vzletne točke brez ovir in preprek za pristanek.

Pristajanje brezpilotnega letala senseFly eBee je podobno jadralnemu letenju – v značilnem krožnem vzorcu, z radijem približno 30 m okoli predvidene točke za pristanek, pri nizki hitrosti dokler ne doseže tal. Še posebno v vetrovnih razmerah lahko pride do manjšega odklona tirnice pristajanja od normalne tirnice, zato moramo v takih razmerah zagotoviti, da je območje v radiju vsaj 50 m brez ovir za pristanek. V primeru, da letalo nima dovolj prostora za krožno pristajanje v vetrovnih razmerah, operater lahko izbere linearno pristajanje, to je pristanek po linearni tirnici.

Za pristajanje so idealne travnate površine, a eBee lahko pristane tudi na asfaltu in drugih podlagah. Letalo ima majhno maso in prožen material, zato se ne bo nepopravljivo poškodoval v primeru trdega pristanka. Zagotoviti moramo le, da je območje pristajanja brez izrazitih ovir, kot so skale, stebri, drevesa, stavbe in podobno.